Družinske iskrice št.7
Naredili smo že kar nekaj korakov v letošnjo jesen. In vsak od nas na svoj način opazuje njene čare. Po vrtovih, sadovnjakih, njivah in vinogradih pobiramo naše pridelke. Postopoma žanjemo, kar smo sejali čez leto. In narava nam je tudi tokrat bogato poplačala naš vložek. Vložek našega časa, pozornosti, zadovoljstva, posebej skrbnih rok in še česa. Našo bogato žetev (sadov narave in sadove naših odnosov) pa že po tradiciji radi opravimo v družbi naših dragih. Tako se, času primerno, od najmlajšega do najstarejšega srečamo na trgatvi ali ličkanju koruze, kjer na »likofu« zbrani poslušamo pisane zgodbe. Vzdušje je tako posebno, da pusti pečat tudi na naših otrocih, ki ga kasneje opisujejo v šolskem spisu.
|
||
|



