STROKOVNA IZHODIŠČA

Izhodišče našega dela je temeljna predpostavka, da je človek bitje odnosov in kot tak od njih zaznamovan in v njih oblikovan, hkrati pa jih tudi sam oblikuje. Upanje za terapevtsko delo nam daje spoznanje, da je v varnih odnosih tudi v odraslosti možno preoblikovati določene nefunkcionalne čustvene, miselne in vedenjske vzorce in vzpostaviti nove, bolj zdrave in funkcionalne.

Strokovna podlaga našega dela je relacijska družinska paradigma dr. Gostečnika in njegovih najožjih sodelavcev, ki združuje spoznanja in največje prednosti interpersonalne analize, objekt-relacijske teorije in psihologije jaza. Integrira jih s spoznanji sistemske teorije, nevrološkimi spoznanji in teorijo navezanosti. Relacijski družinski model terapije je priznava tudi AAMFT (American Association for Marital and Family Therapy).

Gre za problemsko usmerjeno sistemsko relacijsko terapevtsko obravnavo družin, parov in posameznikov, ki se srečujejo z različnimi oblikami stisk, ki izvirajo iz razbolelih, patoloških medosebnih odnosov. Namen obravnave je razrešitev obstoječih konfliktov/simptomov in preprečitev novih, kar dosežemo tako, da vsak član družine prevzame odgovornost, ki mu jo nalaga vloga v družini, hkrati pa se na globinski ravni preoblikujejo patološki vzorci odnosov. Družina deluje kot sistem, kar pomeni, da pri nastali problematiki na različne načine sodelujejo ali so zaznamovani vsi njeni člani. Zaradi tega je v program obravnave, če je le mogoče, vključena vsa družina. Tudi če je v terapijo vključen posameznik, je vedno obravnavan v odnosu/sistemsko/relacijsko.

Pri delu terapevt sledi afektivni dinamiki, ki se v procesu obravnave neposredno razvija. Zato je vsak posameznik tako deležen individualne obravnave, prilagojene njemu osebno, ki pa ima zaradi "globine" afektivnega dela moč notranjega (trajnega) preoblikovanja bolečih in zapletenih vzorcev, ki so za ljudi (in/ali okolico) problematični in boleči. Terapevtska obravnava je zato namenjena ne samo soočanju in odpravljanju posledic določenih simptomov (kot so stalni konflikti, zlorabe, zasvojenosti, afere ipd.) v družini, pač pa predvsem predelavi globinskih vzorcev čutenj in mišljenja, ki so pripeljali posameznika in celotno družino do tega vzorca medosebnih odnosov in stisk.

Cilj terapije je preoblikovanje notranjih čustvenih vzorcev pri posamezniku, paru ali/in družini, ki vzdržujejo določen simptom. Kar dosežemo preko ozaveščanja in preoblikovanja načinov regulacije emocionalnih stanj, ki predstavljajo ozadje stisk in težav posameznika. Hkrati pa iščemo tudi tista temeljna prepričanja, ki se izražajo preko določenih načinov vedenja in ki tako ohranjajo določen (nefunkcionalen) način regulacije emocij. Mišljenje, čutenje in vedenje so namreč tesno povezani in prepleteni med sabo. Vzorci in preplet le-teh pa se izoblikujejo v odnosih s ključnimi pomembnimi osebami (predvsem naše mladosti) in vplivajo na moje sedanje življenje preko doživljanja sebe in medosebnih odnosov. Čustveni vzorci in z njimi povezani mišljenjski in vedenjski vzorci se namreč ponavljajo, dokler jih ne ozavestimo in o njih ne spregovorimo v varnem okolju. Razumevanje in sprejemanje nam omogoči nov, bolj funkcionalen odziv. Terapija zato omogoča psihično in socialno rehabilitacijo in spremembo pomembnih medsebojnih odnosov posameznika.

Dr. Christian Gostečnik s sodelavcema dr. Katarino Kompan Erzar in dr. Tomažem Erzarjem je leta 2007 prejel nagrado za izjemne dosežke na področju socialnega varstva za razvoj tega modela in implementacijo na področje socialnega varstva.

STROKOVNOST IZVAJALCEV

Naši izvajalci so podiplomsko usposobljeni zakonski in družinski terapevti. Kar pomeni, da so zaključili najmanj dve leti podiplomskega študija (specialistični, magistrski ali doktorski študij) in s tem intenzivnega treninga terapije. Študij zakonske in družinske terapije poteka na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Frančiškanskim družinskim inštitutom, izvajajo pa ga priznani predavatelji in terapevti: red. prof. dr. Christian Gostečnik, doc. dr. Lia-Katarina Kompan Erzar, doc. dr. Tomaž Erzar in asistent dr. Robert Cvetek.

Vsak terapevt je za dodatno zagotavljanje visoko strokovnega dela vključen v redno individualno in skupinsko supervizijo. Hkrati pa skrbimo še za redno nadaljnje strokovno izobraževanje in s tem sledenje novim znanstvenim spoznanjem.

Terapevti-supervizorji imajo dodatno zaključeno tudi izobraževanje za supervizorje, ki je priznano s strani Socialne zbornice Slovenije.